Idiotizem

Na sejmu Narava-Zdravje smo lahko vsako leto priča hordi ljudi, ki jih skrbi za svoje zdravje in so pripravljeni kupiti vse, kar bi lahko potencialno pomagalo. Vedno me zanima, kaj vse je na prodaj, kaj je letos hit, katero olje in katera masaža, katera zapestnica in katera terapija. Ampak nikoli se nisem še tako razjezil, kot sem se letos. Vedno se prizanesljivo smehljam merilcem bio-energije, raznim prodajalcem super zelišč, Herbalife entuziastom. Zakaj prizanesljivo? Ker je vsaj videti, kot da verjamejo v to, kar prodajajo, četudi o tem nimajo pojma. Letos pa sem naletel na stojnico, kjer se mi je res dvignil pritisk.

Prodajali so zapestnice. Zapestnice z nekim hudim imenom. V reklamne sporočilu je bil omenjen Einstein, kar je skoraj zagotovilo za prodajanje megle. Ok, prodajajo neko zapestnico. Ampak tam mrgoli ljudi. Bankovci romajo sem ter tja. Kaj se dogaja? Aha, izvajajo test. Naključni mimoidoči se mora postaviti na eno nogo, iztegniti roko od sebe (vstran) in potem ga je prodajalec testiral, ali je stabilen. Ni stabilen, ok. In tukaj pride super trik. V roko jim porine zapestnico in reče nekaj v stilu - čutite njeno energijo. Potem ponovno poskusi stabilnost in abrakadabra, osebek je postal neverjetno stabilen. Nejevera v očeh osebka zagotavlja skorajšnji nakup. Za popizdit. Zaradi političnih razlogov, ki jih tu ne bom navajal, nisem šel direkt vprašat tipov, ali vede nategujejo folk al sami ne vedo, kaj sploh počnejo. Glede na to, da so iz sveta borilnih veščin, skoraj zagotovo vedo. In najboljši del - zapestnica stane fucking 50 evrov.

Resnično ne morem pozabiti tega. Gloda me in gloda. Ne gloda me dejstvo, da ljudje mečejo stran 50 evrov za zapestnice, ki niso vredne 3 cente. To delajo vsak dan, ljudje mečejo denar skozi okno za svašta. Razumem, da je vrednost stvari arbitrarna in ljudje svobodno neumni. Ampak ne razumem pa prodajalcev. Ne razumem laži, ne razumem, kako lahko stojijo tam in razlagajo in razlagajo očitne laži, v katere sami ne verjamejo. (mogoče verjamejo v delovanje zapestnice, ampak sigurno dobro vedo, da test stabilnosti nima veze s kakršnokoli namišljeno vrednostjo zapestnice same) Ti ljudje nimajo obraza, nimajo duše in nimajo srca. Mene je sram za te ljudi. Ni me sram za bedake, ki prodajajo bedarije, ki nikomur ne pomagajo, dokler iskreno verjamejo, da jim pomagajo. Še vedno delajo iz dobrih nagibov, hočejo nekaj boljšega na svetu, četudi delajo slabo. Ampak ti prasci hudičevi kurbe ušive lažnive barabe hinavske, ti me razjezijo tako, da so izven milosti - ni kroga pekla za te ne-ljudi. Ker to niso ljudje.

Boste rekli, daj nehi, kaj pa je to takega, saj na isti način deluje vsak marketing. In res je. Recimo pralni prašek. Pralni prašek prodajajo kot izboljševalec družinske sreče. In ko v reklamah delajo teste z drugimi znamkami, očitno prikrajajo resnico. Ampak pralni prašek pere perilo, kupiš ga enkrat in če ne pere, kupiš drugega. Ampak nisem še naletel na oglas, ki bi trdil kaj takšnega: "Če perete s Persilom, boste 10% bolj srečni v življenju." Seveda to poskušajo povedati preko podob sreče, s katerimi te bombardirajo, torej delujejo na bolj finem nivoju in neposredno na podzavest človeka. Za tem ne stoji brezoblična koorporacija, ampak ekipa "strokovnjakov", ki se zelo resno ukvarjajo s tem, kaj in kako vpliva na človeka, da se počuti tako in tako in kako potem plasirati blagovno znamko v ta počutja. Glih prečital celo knjigo o tem. Ampak to me ni razjezilo niti približno toliko. Še sam ne vem zakaj, ampak nekje čutim razliko v teži dejanja. Prodajati zapestnice, ki ne delajo nič, s takšnim trikom, ni enako kot prodajati pralni prašek, ki pere, z obljubo zvišanja sreče lastne družine. Mogoče dejansko je kdo srečen zaradi čistega perila. Nobeden pa ne bo bolj stabilen zaradi blesave zapestnice. In ko potrošnik ugotovi, da ga pralni prašek ne dela srečnejšega, pač kupuje isto ali drugo znamko iz tisoč različnih razlogov ter išče ugodno razmerje med ceno in kvaliteto. Ta zapestnica pa je čisti nateg.

V osnovi pa me že dolgo časa zaposluje misel, ki vse to bolje razloži. Ko se z Zu pogovarjava, vedno pravi, da ne razume, zakaj me toliko jezijo te vsakdanje in nedolžne reči, kot so recimo horoskopi v časopisih, numerologija, feng shuj, "alternativna" medicina, itd. In večina ljudi, s katerimi se družim, se celo s tem ali ukvarjajo ali pa do tega gojijo nevtraleno/pozitiven odnos. In jaz ne razumem, kako ljudje tega ne razumejo. Kaj je tu za razumet? Začeti je verjetno treba nekje pri razsvetljenstvu. Ne zgodovinsko, ampak bitno. Kaj bom sprejel za resnično in kje stojim? In kaj izhaja iz mojega stojišča. Tukaj znam biti res zatežen. Torej, horoskop je pač nedolžna zabava za ene in resen pripomoček za druge. Tisti, ki stvar resno jemljejo, me motijo veliko manj kot tisti, ki to smatrajo za lahkotno branje. Nori ljudje so pač nori, norost sama po sebi ni nič slabega. Ampak plehkost "mnenj", to se mi zdi resno. Ljudje, ki bi morali razumeti, ne razumejo. Horoskop pač nima kaj delati v časopisu, ki želi delovati verodostojno. Kdor tega ne razume, ne razume ničesar. Ta kolektivna norost kaže na vse druge norosti. Ljudje johtajo po spletnih straneh, kako drugi ljudje ne spregledajo, kako jih politika nateguje, kako se jim krčijo pravice, kako živijo v zmoti glede realnosti. A sami bodo pri novici o novorojenčku hitro vprašali:"Kaj je pa po horoskopu?" Še vedno ne razumete, kaj hočem povedati? Narod voli to, kar narod voli pri nas, iz istega razloga kot verjame v horoskope. Gre za absoluten manjko biti. In ne rabite delati analizo neverjetnih odločitev narodov ali posameznikov, samo odprite par "resnih" časopisov in preglejte vsebino. Preglejte spletne portale. Glejte RTV cel dan. Pisana paleta "duhovnosti", ezoterike, alternativ, vere in mlatenje prazne slame. Na prvi pogled včasih zgleda, kot da poteka boj proti razumu. Proti logiki. Proti resnicoljubnosti. Proti načelom. Manjko biti. Kjer nastopi manjko biti, tam se prične zlo. V ljudeh je vidna shizofrenija, ki dovoljuje zlo. Občutek imam, da človek najde več ljudi, ki so pripravljeni verjeti v horoskop, kot ljudi, ki so pripravljeni verjeti v resnico. Pravijo, da je resnica subjektivna. O ne me jebat. Za take imam samo kladivo. Tu ni kaj verjet. In ljudem, ki so kupili zapestnico, iskreno sožalje.